Ko se odločamo za življenjsko zavarovanje se moramo zavedati, da gre za najpomembnejše zavarovanje v našem življenju, da zavarujemo sebe, da gre običajno za enkratno, za dolgoročno in zato drago zavarovanje in da je napake ob neustrezni izbiri težko in drago ali pa jih sploh ni več moč popraviti.

 

Zanimivost: po naših raziskavah ima okrog 80% oseb v Republiki Sloveniji sklenjeno neustrezno življenjsko zavarovanje (neustrezna zavarovalna kritja, neustrezna tveganost, neustrezne zavarovalne vsote...).

 

Odločitev za ustrezno življenjsko zavarovanje je bistveno cenejša kot neodgovorno ravnanje in izgovori zaradi prenizkih prihodkov. Z življenjskim zavarovanjem namreč na dovolj enostaven način zagotovimo socialno varnost in preskrbljenost naših bližnjih (družine) v primeru naše smrti.

 

Za življenjsko zavarovanje se moramo odločiti že v mladih letih, ker so mlajše osebe manj rizične in je zavarovanje zato cenejše, izbrano zavarovalno obdobje pa je lahko daljše. S tem za potrebno zavarovalno vsoto (znesek za katerega smo zavarovani) plačujemo nižje premije.

 

Pri izbiri ustreznega življenjskega zavarovanja je pomembno predvsem:

  • da se zavedamo kakšne posledice nastanejo za naše bližnje (družino) v primeru naše smrti, predvsem za nepreskrbljene otroke;
  • da izberemo ustrezno višino zneska (višino zavarovalne vsote za primer smrti), ki ga bo v primeru naše smrti izplačala zavarovalnica;
  • da se zavedamo, da gre za dolgoročno zavarovanje in da se bomo v tem času pomikali skozi različna življenjska obdobja, da se bodo s tem naši dohodki in potrebe spreminjali in mora biti zato naše življenjsko zavarovanje dovolj prilagodljivo.

 

Določitev ustrezne zavarovalne vsote za primer smrti je odvisna od številnih dejavnikov, pri tem pa moramo upoštevati predvsem naslednje:

  • kaj želimo z življenjskim zavarovanjem doseči (preskrbljenost družine, poplačilo posojila, zapolnitev vrzeli med plačo in pokojnino, varčevanje…);
  • kakšno višino premije lahko plačujemo (glede na ostale izdatke in varčevanja, ki jih že imamo);
  • število nepreskrbljenih otrok…

 

V kolikor bodo naši bližnji (družina) v primeru naše smrti preskrbljeni tudi iz drugih finančnih virov (plače, nadomestila, druga varčevanja, delnice, prodaja ali oddaja premoženja…) je potrebno določiti temu ustrezno nižji znesek za primer smrti (zavarovalna vsota za primer smrti), povišamo pa lahko znesek namenjen varčevanju (zavarovalna vsota za primer doživetja).

 

Ko določamo višino zneska namenjenega varčevanju (zavarovalna vsota za primer doživetja) se lahko odločimo za natančno določitev zneska (predvsem pri mešanih življenjskih zavarovanjih) ali za pričakovani znesek (predvsem pri naložbenih življenjskih zavarovanjih). Ključna razlika pri tem je, da pri naložbenih življenjskih zavarovanjih prevzamemo naložbeno tveganje kapitalskega trga sami, pri mešanih življenjskih zavarovanjih pa je znesek varčevanja (zavarovalna vsota za primer doživetja) zajamčen (tudi pri nekaterih naložbenih življenjskih zavarovanjih obstoja določeno jamstvo glede najnižjega zneska izplačila ob doživetju).

Oceniti moramo pomen kritičnih bolezni (rak, infarkt…) in vključitev kritja teh bolezni v življenjsko zavarovanje.

Oceniti moramo pomen nezgodne smrti in invalidnosti ter vključitev teh kritij v življenjsko zavarovanje.

 

 

Povzetek - kako izbrati?

  • Kaj želimo z življenjskim zavarovanjem doseči?
  • Določitev zavarovalnega obdobja?
  • Določitev zavarovalne vsote za smrt (višina, konstantna, variabilna)?
  • Določitev zavarovalne vsote za doživetje (višina, zajamčena, pričakovana)?
  • Vključitev dodatnih kritij?

 


External link opens in new tab or windowPomembne povezave